Diven to the edge the collapse of the european CAR INDUSTRY

KAJ JE ZELENI MOBILNI GEOFENCING?

Evropska zakonodaja, še posebej Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR), predstavlja temeljni okvir za zaščito osebnih podatkov, vendar se pri njenem izvajanju v avtomobilski industriji, zlasti v primeru električnih vozil, pojavljajo številni izzivi. Električna vozila so zasnovana tako, da zbirajo obsežno paleto podatkov o svojih uporabnikih, vključno z lokacijskimi informacijami, podatki o vožnji in celo biometričnimi podatki. Ta množica informacij omogoča razvoj naprednih storitev, vendar istočasno odpira vprašanja glede zasebnosti, saj električni avtomobili postajajo pravi "podatkovni rudniki". Zbiranje teh podatkov brez ustrezne zaščite lahko vodi v množični nadzor, ki ogroža temeljne pravice uporabnikov.

Eden izmed glavnih izzivov GDPR v avtomobilski industriji je zbiranje podatkov v realnem času. GDPR sicer predpisuje, da mora biti zbiranje osebnih podatkov zakonito, pošteno in pregledno, vendar pri podatkih, kot so tisti, ki se zbirajo med vožnjo – lokacijski podatki, informacije o voznikovih navadah in biometrični podatki – ni dovolj jasno opredeljeno, kako jih obravnavati. Uporabniki so pogosto neobveščeni o tem, kateri podatki so zbrani in kdo ima dostop do njih. Prav tako ni natančnih smernic za to, kako naj se ti podatki uporabljajo, niti kako učinkovito uporabnike obvestiti o zbiranju podatkov med samo vožnjo. Pomanjkljiva transparentnost v zvezi z obdelavo podatkov pomeni, da uporabniki nimajo jasnega nadzora nad tem, kdo uporablja njihove podatke in za kakšne namene.

Tovrstno zbiranje podatkov odpira vrata zlorabam, saj ti podatki lahko postanejo orodje za nepošteno komercialno izkoriščanje – na primer za ciljno oglaševanje ali manipulacijo s cenami. Težava nastane tudi, kadar podjetja podatke prodajajo tretjim osebam brez ustreznega obvestila uporabnikom. Električna vozila, katerih podatki so centralizirani in shranjeni na oddaljenih strežnikih, so še posebej ranljiva za hekerske napade. Centralizacija podatkov povečuje tveganje za nepooblaščen dostop, saj uporabniki nimajo neposrednega nadzora nad tem, kaj se z njihovimi podatki dogaja. S tem se povečuje tveganje za manipulacijo z varnostnimi sistemi vozil, kar omogoča nepooblaščen dostop in ustvarja dodatne varnostne vrzeli.

Poleg tega lahko električna vozila postanejo orodje za množični nadzor, ki omejuje svobodo posameznikov. Na primer, tehnologija geofencinga, ki omogoča določanje meja, kje lahko posamezniki vozijo, lahko zmanjša njihovo avtonomijo. Z zbiranjem podatkov o gibanjih uporabnikov se lahko vzpostavi sistem, ki spremlja njihove lokacije in jim vsiljuje omejitve gibanja, kar ogroža osebno svobodo. Za izboljšanje zaščite zasebnosti uporabnikov v avtomobilski industriji so potrebni specifični ukrepi, ki presegajo obstoječe smernice GDPR. Potrebno je sprejeti poseben zakon, ki bo obravnaval edinstvene izzive, s katerimi se srečuje avtomobilska industrija, kot so avtonomni sistemi in sistemi za pomoč pri vožnji (ADAS), ter zagotovil večjo transparentnost v zvezi z zbiranjem podatkov. Proizvajalci morajo zagotoviti jasne informacije o tem, kateri podatki so zbrani, kako se obdelujejo in kdo jih uporablja. Poleg tega bi morali uporabnikom omogočiti, da imajo boljši nadzor nad tem, kaj se zgodi z njihovimi podatki, s tem ko jim omogočijo, da se odločijo, katerim funkcionalnostim se želijo podrediti in katere želijo izključiti.

Pomembno je tudi, da se vzpostavi ustrezna nadzorna telesa, ki bodo spremljala izvajanje zakonodaje in zagotavljala, da podjetja spoštujejo zakonske obveznosti glede varovanja osebnih podatkov. Vendar pa samo tehnična in regulativna rešitev v okviru GDPR ne bo zadostna za zagotavljanje celovite zaščite zasebnosti uporabnikov. Potrebne so posebne zakonodajne rešitve, kot je e-ZVDZ (Zakon o etičnem varovanju digitalne zasebnosti), ki bo obravnaval specifične izzive, povezane z avtomobilskimi podatki in zagotovil večjo avtonomijo uporabnikom. Ta zakon mora vsebovati stroge zahteve za proizvajalce, ki bodo zagotavljali ne le večjo varnost in zasebnost, ampak tudi možnost, da uporabniki nadzorujejo podatke, ki jih generirajo.

e-ZVDZ lahko postane ključen zakon, ki bo zagotovil, da bo zaščita osebnih podatkov v avtomobilski industriji usklajena z napredkom tehnologije. Ta zakon bi moral postaviti visoke standarde za obdelavo podatkov, določiti jasne mehanizme za obveščanje in privolitev uporabnikov ter uvesti stroge kazni za tiste, ki kršijo pravila. Z vključitvijo e-ZVDZ lahko Sloveniji uspemo vzpostaviti pravo ravnovesje med napredkom tehnologije in zaščito posameznikovih pravic, saj bo omogočil razvoj industrije, ki bo hkrati spoštovala osnovne človekove pravice.

Tako je prihodnost električnih vozil in avtomobilske industrije v celoti odvisna od tega, kako bomo uspeli uskladiti tehnološki napredek z zaščito zasebnosti. Brez ustrezne zakonodaje, kot je e-ZVDZ, ki bo zagotavljala varnost podatkov in pravice uporabnikov, se lahko industrija znajde na nevarnem križišču, kjer bo preživetje ogroženo zaradi zlorabe podatkov. Pomembno je, da razumemo, da bo zaščita zasebnosti postala ključnega pomena za dolgoročno uspešnost industrije, saj bo šele takrat možno ustvariti zaupanje med uporabniki in podjetji. V zadnjih desetletjih je razvoj tehnologije geofencinga, ki omogoča sledenje in omejevanje gibanja uporabnikov, hitro pridobival na pomenu. Tehnologija se uporablja v različnih sektorjih, od logistike in trgovine do pametnih mest in avtomobilske industrije. Geofencing omogoča ustvarjanje virtualnih meja, znotraj katerih lahko zaznavamo gibanje uporabnikov ali objektov ter sprejemamo določene ukrepe, ko ti prečkajo ali se znajdejo znotraj določenega območja. V slovenskem kontekstu ta tehnologija ponuja ogromno priložnosti, vendar pa se s tem pojavijo tudi številni etični, pravni in varnostni izzivi.

V Sloveniji se geofencing v zadnjih letih vse bolj uporablja v različnih industrijah. Ena najbolj vidnih aplikacij je v avtomobilski industriji, zlasti v povezavi z električnimi vozili, kjer se lahko uporablja za spremljanje gibanja vozil, optimizacijo poti in izboljšanje varnosti. Zlasti v pametnih mestih se uporablja za optimizacijo prometnega toka, obveščanje prebivalcev o spremembah v okolici ali za zagotavljanje varnosti v primeru nesreč. Geofencing omogoča ustvarjanje virtualnih mej, ki se prilagajajo potrebam in željam uporabnikov, kar omogoča še večjo personalizacijo storitev.

Geofencing se uporablja tudi za zagotavljanje varnosti. Na primer, lahko se nastavi geografske omejitve za določene skupine ljudi ali naprave. Takšni sistemi so še posebej uporabni v primeru, ko se spremlja premikanje otrok, starejših ali oseb z omejenimi gibalnimi sposobnostmi. Vendar pa to prinaša vprašanje – kako se uporablja ta tehnologija in kako se zagotovi, da se ne zlorabi za nadzor nad zasebnostjo posameznikov? V Sloveniji je vprašanje uporabe tehnologij, kot je geofencing, še posebej pomembno zaradi specifične pravne in kulturne podlage, kjer je varstvo zasebnosti zelo cenjeno. Geofencing v tej luči odpira številna vprašanja o tem, kako uskladiti tehnološke prakse z etičnimi standardi in varstvom osebnih podatkov. Kljub temu da je Evropska unija uvedla stroge predpise o varovanju zasebnosti in osebnih podatkov (GDPR), še vedno obstaja vrzel v zakonodaji, ki bi omogočila enoznačno določitev meja uporabe tehnologije geofencinga v praksi.

Za Slovenijo bi bilo ključno razviti specifične zakone in smernice, ki bi obravnavale uporabo geofencinga, še posebej v povezavi s spremljanjem in omejevanjem gibanja ljudi. Treba bi bilo razviti regulative, ki bodo omogočile napredek tehnologije, hkrati pa zagotavljale, da bo varstvo zasebnosti in svobode posameznikov ohranjeno. Razviti bi morali tudi zakonodajo, ki bo zagotavljala odgovornost za zlorabe tehnologije, da bi preprečili morebitno manipulacijo, zlorabe in kršenje človekovih pravic. Ena od glavnih nevarnosti uporabe geofencinga je, da lahko postane orodje za množični nadzor. Z zbirko podatkov o tem, kje so posamezniki v vsakem trenutku, se lahko vzpostavi sistem, ki spremlja njihovo gibanje in dejavnosti. To je lahko zelo problematično, če se ti podatki zlorabijo ali so na voljo tretjim osebam brez vednosti uporabnika. V Sloveniji bi morali zagotoviti, da se vnaprej določi, kdo ima dostop do teh podatkov, kako se bodo uporabljali in kako bodo zaščiteni. Ključno vprašanje je tudi, ali je takšen nadzor sploh v skladu z osnovnimi človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami. Geofencing, če ni ustrezno reguliran, lahko vodi do zmanjšanja svobode posameznika, saj lahko določene omejitve gibanja postanejo normativne. Če se tehnologija uporablja za omejevanje gibanja ljudi, lahko to vodi v prekomeren nadzor in kontroliranje posameznikovih vsakodnevnih dejavnosti, kar je lahko izjemno škodljivo za osebno svobodo.

Za prihodnost uporabe geofencinga v Sloveniji bo ključna priprava zakonodajnih okvirov, ki bodo uravnotežili prednosti tehnologije z zaščito osebnih pravic. Potrebno je ustvariti zakonodajo, ki bo vključila stroge regulative in nadzor za obvladovanje uporabe tovrstnih tehnologij. Zakonodaja naj bi določala jasna pravila glede tega, kdo in na kakšen način lahko uporablja geofencing, ter zagotovila ustrezne zaščitne mehanizme za varovanje osebnih podatkov. Poleg tega bi morala biti Slovenija vodilna pri razvoju novih zakonov, kot je e-ZVDZ (Zakon o etičnem varovanju digitalne zasebnosti), ki bi zagotovil visoke standarde zaščite zasebnosti v digitalnem okolju. Zakonodaja mora omogočiti uporabnikom, da imajo jasen nadzor nad tem, kako se obdelujejo njihovi podatki in kdaj se uporabljajo za spremljanje njihovega gibanja.

Slovenski geofencing ima potencial, da postane ključna tehnologija za razvoj pametnih mest in izboljšanje kakovosti življenja. Kljub temu pa se mora uporaba te tehnologije skrbno usklajevati z zaščito zasebnosti in osnovnimi človekovimi pravicami. Potrebno je razviti jasno in učinkovito zakonodajo, ki bo omogočila razvoj tehnologije ob hkratnem zagotavljanju, da se ne bo zlorabljala za prekomeren nadzor nad posamezniki. V prihodnosti bo za Slovenijo ključno, da postavi meje uporabe te tehnologije in zagotovi zaščito svobode svojih državljanov.

Mag. Mihael Bellis