🔴 KDO SLOVENCEM PIŠE ZAKONE? Kje so imena? Dr. Viktorija Bevc, podpredsednica častnega razsodišča

Transparentnost imen zakonodajalcev je nujna, da izvemo, kdo piše zakone v Republiki Sloveniji. Pravica do informacij javnega značaja in pravica vedeti po ustavi!
V demokratični ureditvi, kot je Republika Slovenija, je transparentnost delovanja državnih organov temeljni kamen zaupanja med oblastjo in državljani. Zakonodajni proces, ki neposredno oblikuje pravni okvir družbe, pa je eno izmed ključnih področij, kjer mora biti zagotovljena največja možna mera preglednosti. Transparentnost imen zakonodajalcev, torej tistih, ki aktivno sodelujejo pri pisanju zakonov, ni zgolj stvar dobre prakse, temveč je ustavna in demokratična nujnost, ki izhaja iz pravice do informacij javnega značaja in pravice vedeti.
Ustava Republike Slovenije v 39. členu zagotavlja pravico do obveščenosti, ki vključuje pravico do pridobivanja informacij javnega značaja. Ta pravica ni le formalna, temveč ima konkretno vsebino, ki državljanom omogoča aktivno sodelovanje v demokratičnih procesih. To pomeni, da državljani niso le pasivni sprejemniki zakonodaje, temveč morajo imeti možnost razumeti, kdo je dejansko oblikoval zakonske rešitve, katere interese so sledili pri tem, ter kakšna je njihova strokovna usposobljenost. Skrivanje identitete zakonodajalcev bi ustvarilo netransparenten sistem, v katerem bi bili državljani prepuščeni zgolj domnevam in interpretacijam, kar bi spodkopalo zaupanje v državne institucije.
Argumenti za transparentnost imen zakonodajalcev so večplastni:
1. Odgovornost: Transparentnost omogoča, da so zakonodajalci odgovorni za svoje delo. Državljani imajo pravico vedeti, kdo je zaslužen za konkretne zakonske rešitve, ki vplivajo na njihova življenja. Zato je nujno, da vemo kdo je predlagal, oblikoval in podprl posamezne zakonske rešitve.
2. Legitimnost: Zakoni, ki so pripravljeni v tajnosti in brez možnosti vpogleda v avtorstvo, izgubijo svojo legitimnost. Javni interes zahteva, da je zakonodajni proces odprt za javnost in da so zakonodajalci pri svojem delu podvrženi javnemu nadzoru.
3. Razumevanje vplivov in interesov: Transparentnost omogoča, da državljani lažje prepoznajo potencialne vplive in konflikte interesov, ki so lahko prisotni v zakonodajnem procesu. Če vemo, kateri zakonodajalec je sodeloval pri določenem zakonu in kakšne so njegove strokovne in druge povezave, lahko bolje ocenimo verjetnost, da gre za zakonodajo v javnem interesu in ne zgolj v interesu posameznih interesnih skupin.
4. Zagotavljanje kakovosti zakonodaje: Če je javnost seznanjena, kdo sodeluje pri pripravi zakonov, je večja verjetnost, da bo tudi zakonodaja bolj kakovostna in strokovno utemeljena. Pritisk javnosti in razprava bi prispevala k bolj premišljenim zakonskim rešitvam.
5. Sodelovanje in vključevanje: Transparentnost omogoča širšo javno razpravo o zakonskih predlogih in odpravlja morebitne nejasnosti. Če je javnosti znano, kdo je zakonodajalec, lahko ta neposredno posreduje svoje mnenje in prispeva k bolj vključujoči zakonodaji.
V praksi to pomeni, da bi morali biti javno dostopni podatki o posameznikih, ki sodelujejo pri pripravi zakonov, vključno z njihovimi imeni, strokovnimi ozadji, in morebitnimi povezavami z interesnimi skupinami. Prav tako bi morali biti javno dostopni dokumenti, ki izkazujejo njihov prispevek v zakonodajnem procesu. To se lahko doseže z ustreznimi zakonskimi določbami, ki bi urejale transparentnost zakonodajnega procesa in s tehničnimi rešitvami, ki bi omogočale dostop do teh informacij.
Skratka, transparentnost imen zakonodajalcev je ključna za demokratično delovanje Republike Slovenije in krepitev zaupanja državljanov v državne institucije. Ta ni le stvar pravice do informacij javnega značaja, temveč tudi temelj odgovornosti, legitimnosti in kakovosti zakonodaje. Zato je nujno, da se ta načela uveljavijo v praksi, s čimer bi lahko zagotovili bolj odprto, vključujočo in odgovorno državo.
Zakaj danes to govorim? Ker novi predloga Zakona o sklepanju in izvajanju mednarodnih pogodb ter drugih mednarodnih aktov (EVA 2025-1811-0001)" obravnava ključne vsebine in posledice tega zakonskega predloga za Republiko Slovenijo in njene prebivalce. Na ta zakon me je opozoril naš član, za kar sem mu zelo hvaležen! Zakon namreč že takoj v uvodu je poudarja, da je namen zakona skrivati mednarodne dogovore pred javnostjo prav tako tudi vsebino dogovorov. In danes vam povem,, da je namen poročila sporočilo javnosti, da smo naredili analizo predloga zakona, identificirali neskladnosti z ustavnim redom Republike Slovenije, pravom Evropske unije ter nacionalnimi predpisi. Obenem ocena vključuje tudi možne posledice za državo in javnost.
Civilna družba je Ministrstvo za zunanje zadeve že opozorila na določene pomanjkljivosti predloga. To dokazuje povratnica, ki potrjuje prejem uradnega opozorila, s katerim so bili pozvani k izboljšanju zakonodajnih postopkov z vključitvijo bolj usposobljenih pravnikov in piscev zakonov.
Podrobnejša analiza predloga TEGA zakona razkriva ključne neskladnosti. Člen 2 predloga posega v ustavno pravico do obveščenosti, saj omejuje javnost informacij. Člen 3 uvaja široko definicijo "drugega državnega organa", kar povzroča nejasnosti glede pristojnosti kakšen organ, kdo je to in ni jasno določeno ne ime organa ne odgovorna funkcija. Člen 10 omogoča POZOR začasno uporabo nekaterih mednarodnih pogodb, kar lahko poseže v načelo delitve oblasti. Člen 17 ne upošteva ustavnih zahtev glede prenosa pristojnosti na mednarodne organizacije. Člen 25 odpira vprašanja glede primata prava EU, člen 38 pa ogroža pravno varnost z uporabo prejšnjih mednarodnih pogodb brez ustreznega pregleda. Člen 40 nejasno ureja prenos pristojnosti na mednarodne organizacije.
Med glavnimi posledicami predloga so zmanjšanje transparentnosti, pravna negotovost, ogrožanje delitve oblasti, nezaupanje v institucije in možne neskladnosti z mednarodnim pravom. Te težave bi lahko resno vplivale na pravni red in demokratični nadzor v Sloveniji.
Na podlagi analize naše poročilo Ministrstvu za zunanje zadeve predlaga popravke spornega besedila zakona, vključitev civilne družbe v razpravo in podrobno pravno analizo s strani strokovnjakov za ustavno in evropsko pravo. Poudarja se potreba po transparentnem, vključujočem in pravno skladnem zakonodajnem procesu.
Poročilo zaključujem s sklepom, da predlog zakona v trenutni obliki ni primeren za sprejetje in da je nujno potreben temeljit popravek. Za to morajo zakonodajalci upoštevati navedene predloge in priporočila, kar bi zagotovilo skladnost z ustavnimi načeli Republike Slovenije in pravom Evropske unije. In pa seveda, prav bi bilo, da se pod vsak zakon podpišejo AVTORJI. Imena, ki oblikujejo prihodnost Slovenije in skupaj s tem prihodnost naših življenj.