ODMIK Z LJUBEZNIJO - Iviliana Bellis

3 months ago
23

Odmik z ljubeznijo

Dragi ljudje, bratje in sestre v skupnem potovanju skozi življenje, danes sem tukaj, da z vami delim misel, ki mi ne da miru. Odmik z ljubeznijo.

Zakaj bi se kdo sploh umaknil? Zakaj bi človek zapustil prostor, kjer je nekoč čutil toplino, pripadnost in smisel? Zakaj bi se oddaljil celo od ljubljene osebe, morda od prijatelja, duhovnega vodje ali celo od družbe, ki jo je sam pomagal graditi?

Naj vam povem: včasih je odmik edini način, da ohranimo svojo dušo. Kot je rekel Kristus: »Kaj koristi človeku, če pridobi ves svet, a svojo dušo pogubi?« (Mr 8,36). Duša je naše središče, naš kompas, in ko začutimo, da se vanjo zarežejo kremplji pohlepa, manipulacije in vsiljivosti, moramo storiti korak nazaj – z ljubeznijo, a odločno.

Odmik pred vsiljivci

Živimo v času, ko vrata naše zasebnosti nenehno trkajo. So religije, ki ne iščejo vere, ampak moč. So položnice, ki so se spremenile v izsiljevanje. So reklame, ki niso le v poštnih nabiralnikih, temveč že v naših glavah. So politiki, ki se smehljajo z ekranov, a v naših srcih zasajajo dvom in strah. In so ljudje – tisti, ki nimajo lastnega kompasa in ki za svoj obstoj vedno potrebujejo piti dušo in kri drugega.

Ti ljudje so kot "volkovi v ovčjih oblačilih" (Mt 7,15). Lahko so naši prijatelji, naši mentorji, naši ljubljeni. Včasih nas njihova bližina omamlja, nas vleče vase in nam jemlje tisto, kar je najbolj dragoceno – mir, jasnost in vero vase. In takrat, dragi moji, pride čas za odmik.

Odmik ni beg, ampak moč

Odmik ne pomeni, da bežimo. Pomeni, da se vračamo k sebi. Je trenutek, ko spoznamo, da ne potrebujemo množic, da bi se počutili vredne. Je trenutek, ko rečemo "ne" odnosom, ki nas dušijo, in "da" svobodi, ki nas osvežuje.

Bog nam je dal življenje, da ga živimo kot samostojni, neodvisni posamezniki. V Psalmu beremo: »V tišini in zaupanju bo vaša moč« (Iz 30,15). Prav v tišini odmika najdemo jasnost, kdo smo in kam želimo iti.

Ljubezen do sebe in drugih

Ljubezen do drugih ljudi ne pomeni, da moramo vedno ostati blizu. Včasih je ljubezen močnejša, če se oddaljimo. Če nekdo vztrajno posega v našo svobodo, če nas želi ukalupiti ali uporabiti za svoje interese, je odhod iz tega odnosa dejanje ljubezni – do sebe in do drugega.

S tem damo jasen signal: »Ljubim te dovolj, da ne bom dovolila, da me uničiš. Ljubim te dovolj, da ti ne bom dovolila, da izgubiš spoštovanje do mene.«

Srečo kujemo sami

Sreča ni množična dejavnost. Sreča ni masovno predavanje ali seminar, kjer nekdo krvoses stiska energijo občinstva, medtem ko govori o "pozitivi". Sreča ni v "ljubljenem politiku", ki obljublja boljši jutri, a s svojimi dejanji krade današnji dan. Sreča je osebna, individualna in svobodna.

Srečo si kujemo sami, kot zlatar kuje najlepši nakit. Z lastnimi rokami, z lastnim trudom. In včasih je ta proces samoten. Včasih pomeni, da zapustimo vse, kar nas bremeni. Kot je rekel Job: »Gospod je dal in Gospod je vzel; naj bo slavljen Gospodovo ime« (Job 1,21).

Z ljubeznijo, a z mejo

Drage članice in člani Društva Belis, drage prijateljice in prijatelji, svet ne bo vedno razumel, zakaj se oddaljimo. Ljubim ta svet, a ljubim tudi svojo svobodo. In to je lekcija, ki jo želim pustiti danes tukaj: ljubite, vendar nikoli ne dovolite, da bi vas ljubezen oropala vaše duše.

Z ljubeznijo se odmikam od vsega, kar uničuje – od ljudi brez kompasa, od vsiljivcev, od tistih, ki ne poznajo lastnih meja. In kličem vas, da storite enako, kadar začutite, da je to potrebno.

Kajti srečno življenje ni podarjeno. Srečno življenje si kujemo sami. Včasih z odmikom, včasih drugače. A vedno – sami.

Iviliana Bellis, predsednica

Loading comments...